Je prav lepo okrašena ...   no, kakor za koga   :)...

Prednovoletna Postojna je kot utripajoča pravljica. Ulice so tihe, luči pa se razlijejo po tlakovcih, cestah in fasadah, kot bi mesto dihajoče čakalo, da se praznovanje v naslednjih dneh dokončno razcveti ...

Portreti 

Ko iz malega zraste veliko ... Rožletovi  2 - in 16 let 

Fotografije povezuje rdeča nit časa in spomina. V njih se prepletajo podobe vnuka iz otroških dni in odraslega fanta. Med njimi leži nevidna razdalja let, izkušenj in rasti. Prav z distance časa se pokaže, kako dragoceni so shranjeni utrinki otroštva — še posebej takrat, ko si že v letih in se z rahlo nostalgijo, toplino in hvaležnostjo ozreš nazaj na poti, ki so vodile do tu...

Lars Vilks

***     Ob obali, iz lesa, ki ga je morje izvrglo, je Lars Vilks – švedski umetnik, postopoma gradil Nimis – labirint brez načrta, strukturo brez začetka in konca. Njegove konstrukcije rastejo kot misel: plast za plastjo, brez zagotovila smisla, a z vztrajnostjo notranje logike. Sam pravi da o statiki teh stolpov in konstrukcij nima pojma, a veliko, veliko žebljev drži skupaj vse to, kar je nastalo. (Umrl v prometni nesreči 2021)

To delo jemljem kot vizualni vir. Njegova dela sem razgradil in jih prevedel v digitalni zapis, kjer ostanejo le linije – sledovi nekdanjih poti, nosilci, prehodi. Kar je bilo nekoč otipljivo, se spremeni v mrežo vzorcev. Iz materialnega sveta izstopi in videti je kot KAOS.

A kaos ni praznina. Je stanje tik pred redom ali tik po njem. V navidezni zmedi se pojavljajo smiselne ponovitve, logične in statično vzdržne konstrukcije in nevidne zakonitosti. Fotografije ne iščejo oblike, temveč razkrivajo mejo, kjer se nered začne organizirati in kjer se red skoraj raztopi nazaj v kaos. ***

Makrosvet postane viden ... 

Makro fotografija je vaja v potrpežljivosti in tišini. Svet se razkrije šele takrat, ko se mu upočasnjeno in spoštljivo približamo. V drobnih detajlih, ki jih običajno prezremo, se skrivajo celotni svetovi. Ne izginejo zato, ker jih ne bi bilo, temveč ker jim redko namenimo čas in pogled. Te podobe nastajajo v počasnosti, kjer opazovanje postane pomembnejše od samega trenutka pritiska na sprožilec.

Poletno nočno nebo se zdi tiho in nespremenljivo, a v resnici je polno gibanja. Med lovom na bežne utrinke Perzeidov /Meteorski dež/  se praznina noči razkrije kot prostor neprestanih premikov. Vrtenje vetrne turbine v ospredju zareže v mir, medtem ko se v ozadju Zemljino vrtenje izriše v svetlobnih črticah zvezd. Dolgi časi osvetlitve združijo tehnično natančnost in občutek minljivosti ter pokažejo, da tudi navidezno mirujoče nebo nikoli zares ne miruje.

Ko voda kapne  v vodo ...

Na fotografijah so ujeti trenutki, ko vodne kapljice padejo z višine in trčijo ob vodno gladino. Ob stiku se nekatere odbijejo nazaj, druge potonejo v globino, pri tem pa nastajajo bežne, a presenetljivo harmonične oblike. Te formacije in valovanja niso naključne, temveč sledijo natančnim zakonitostim fizike, ki v drobnih delcih sekunde  v vodi razkrivajo red, gibanje in minljivost trenutka.

Eksperimenti ;) ...

Eksperimentiram z drobnimi čudeži vsakdanjega trenutka. Balončki, polni vode, razpadejo v nepredvidljivih vzorcih, dim se razlije v popolni temi, jutranja rosa se ujame na steklu kot drobni svetlobni dragulji. Vse te minljive podobe obstanejo le za hip — in le blisk fleša jih ustavi, da jih lahko opazujemo, občudujemo in ohranimo v vidni obliki.